193. Moja delovna sobica

Do pred kratkim nisem imela nobenega svojega ustvarjalnega kotička. Pred rojstvom otroka sem sicer lahko imela šivalni stroj stalno postavljen na eni mizi, vendar se mi potem ni zdelo več varno, pa tudi k šivanju se nisem spravila. Zadnje pol leta oziroma še malo dalj, pa sem bila glede ustvarjanja nomad. Ko je mali šel v vrtec, sem z vseh koncev na kuhinjsko mizo privlekla šivalni stroj, blago, ravnila in ostale pripomočke, potem pa sem imela nastavljeno budilko, da sem pravočasno lahko vse pospravila, predenj sem šla ponj. Lahko si predstavljate, da takšna rutina ni ravno praktična, če moraš vsak dan ob uri vse prekiniti, pospraviti, naslednji dan pa vse spet najprej pripraviti. Že nekaj časa sem sanjala, da bi si eno sobico v kleti , ki sva jo z možem poimenovala kar bunker, uredila. Ko pa sem se odločila, da bom čez poletje sodelovala še na kakšnem sejmu ali razstavila izdelke v trgovini, pa so me te vsakodnevne selitve zares omejevale.

Možu sem sicer že nekaj časa razlagala o svojih idejah, nazadnje pa je le nastopil čas, da jih uresničiva ;-) Tako sva eno soboto posvetila najprej praznjenju, nato čiščenju ter urejanju bunkerja, ki se je tako skoraj v hipu spremenil v mojo delovno sobico. Ateljejček. Ustvarjalni prostor. Gredico idej ;-)

Finančno je bila preobrazba skoraj zastonj - razen nekaj vijakov, novih stikal za lučke in podobnih malenkosti - ni bilo potrebnega ničesar novega. Uporabila sva namreč prejšnje omare iz dnevne sobe --> na tretji sliki.

Prostor ni velik, ampak pri roki imam vse, kar potrebujem. Možu sem v zadnjih dneh že najmanj 100-krat povedala, kako je zdaj fajn, ko se mi ni potrebno vsak dan seliti, ko ni treba ob enih vseeega pospraviti, ampak lahko takrat še pripravim stvari, ki jih bom naslednjega dne nadaljevala. Tudi ko je otrok doma, ko gre spat, lahko smuknem v svojo sobico in dokončam ali pa začnem kakšno stvar, na kar prej nisem niti pomislila, ker bi morala, medtem ko spi, najprej vse pripraviti in potem tudi pospraviti.

Sobica je skromna, preprosto urejena, malo se stiskam še z likalno desko - ampak tudi ta mi olajša delo. Res sem srečna in vesela, da jo imam. Tako všeč mi je, ko imam vse blago lepo zloženo na policah na enem mestu in hkrati pregled nad sukanci in ostalimi pripomočki, ko mi ni treba skočiti eno nadstropje nižje do likalnika, in vse me počaka točno tako kot pustim.

En pogled v mojo malo sobico (napis na vratih pa je za presenečenje pripravil mož, steno pa krasi slika najinega sončka):