116. Otroški nahrbtnik Kuža

Kooončno sem si spet vzela čas in sedla k šivalnemu stroju. Moram priznati, da je bil že malce zaprašen. Za delo me je motiviral malčkov vstop v vrtec, saj sem že nekaj časa govorila, da mu bom za v vrtec naredila nahrbtnik sama. Zadnje tedne sem zbirala material in najprej v mislih, nato pa tudi na papirju namislila in načrtovala izvedbo. Z možem sva izglasovala, da bo nahrbtnik v obliki kužka, saj je mali zares navdušen nad njimi. Čim vidi psa (ali mačko), začne klicati hov-hov in navdušeno kazati nanj. Čez vikend pa sem se dela tudi zares lotila in ga dokončala. Najprej je šlo kot po maslu, vmes se je pokazalo par izzivov, ki jih je bilo treba še malo premisliti, nekaj je bilo paranja in popravljanja, ampak kuža je bil vseeno hitro končan. Čisto sem že pozabila, kako pri šivanju uživam, tako da sem si obljubila, da ne bom več pustila, da bi se šivalni stroj zaprašil.
Zdaj pa nahrbtnik v obliki kužka kar občudujte na slikah!

Ponosna šivilja s svojo stvaritvijo ;-)

Različni pogledi, detajli ...

Nagajivi kuža s svojima šapama - žepoma :-)

115. Bazilika in paradižnik

Malenkosti, ki okusno popestrijo vsakdan ... ;-)

114. Nutelin krater - tortica v lončku

Spet je na hitro prišla ohladitev, tako da mi je spet zapasalo narediti kakšno toplo sladico. Na hitro.
Enkrat sem slučajno naletela na en recept, ki sem si ga shranila, da je čakal na primerno priložnost. Včeraj je potem bila ena taka priložnost.
Prepričalo me je to, da se ga naredi res na hitro, mimogrede - spečemo kar v mikrovalovni pečici; sestavine so take, ki jih imaš praktično zmeraj pri roki; dovolj je ravno za dve osebi.

Potrebujemo (za dve skodelici):
- 4 polne žlice moke
- 2 žlici sladkorja
- 1/2 žličke pecilnega praška
- 2 žlici kakava                        
- 2 žlici olja
- jajce- 1 dcl mleka                 
- 2 žlici nutele

V posodi zmešamo najprej suhe sestavine (do črte), nato pa dodamo še mokre - brez nutele - in vse skupaj dobro premešamo (lahko tudi samo z vilico).
Zlijemo v dve skodelici, ki sta primerni za mikrovalovno pečico. Lahko ju prej namažemo z maslom, da se testo ne prime roba. V vsako damo še žlico nutele. Zdaj pa samo še vsako za tri minute v mikrovalovno pečico, pa se lahko sladkamo. Po želji stepemo še sladko smetano ali pripravimo koščke sadja.

Nama je tortica všeč - bistvena sestavina je seveda nutela, ki se na sredini lepo stopi, kot v vulkanu, hehe. Sam biskvit pa ni nič kaj posebnega. Plus je to, da se naredi na hitro, pa če nam paše kaj toplega, sladkega.

113. Otroška posteljica z dobrodošlico

Da spet malo pohvalim svojega moža. Takole je okrasil posteljico za najinega sončka, ko sva midva počivala še v porodnišnici.
Posteljico sva "reciklirala" - v njej so spali kot majhni že moj mož in njegova brata. Ker je lepo ohranjena, jo je bilo potrebno samo dosledno očistiti. Zanimivo je, da sem imela tudi sama idejo, da bi jo okrasila na podoben način, ampak še nisem prišla do tega pred odhodom v porodnišnico. Pa se z možem nisva o tem nič pogovarjala.

Presenečenje ob prihodu domov je bilo zares čudovito! Čeprav je posteljica stara, z napisom in okraski iz moos gume deluje prav prisrčno - vem, da te podrobnosti nekaj pomenijo predvsem meni, mali je kasneje ugotovil, da se da te stvari prav fajn dol vlečt, ampak važno, da se v prostoru dobro počutimo.

Še pliškoti nestrpno pričakujejo prihod novega družinskega člana!

Dobrodošlico pa so polepšali še pisani baloni, ki so v prostoru, v katerem smo se prve tedne največ zadrževali, ustvarili svečanost, prazničnost - kar rojstvo otroka zagotovo je.

112. Okrasimo šal

Malo za spremembo, da ne bom porisala in podarjala same majčke, sem tokrat okrasila šal. Uporabila sem šablono in z gobicami odtisnila rože z rdečo in belo barvo, da je nastal učinek prelivanja. Zgleda kar fajn, ne?

Pripomočki

111. Družinski kolesarski izlet - Belopeška jezera

Začetek: Mojstrana (parkirišče ob glavni cesti)

Dolžina: slabih 60 km (v vsako smer okoli 30 km)

CILJ: Belopeška jezera

Zahtevnost: primerna za družine, tudi z mlajšimi otroci
Pot se od Mojstrane pretežno vzpenja, vendar zelo blago (to ugotoviš nazaj grede, ko gre ves čas kar samo od sebe). Strmo je samo na koncu, ko se vzpnemo do enega in drugega jezera. Pri zgornjem jezeru je velik travnik, tako da lahko preživimo tam prijetno razigrano popoldne, v okolici pa so tudi kotički z mizami in klopmi.

Kolesarska pot je dobro označena, tudi v naseljih jo težko zgrešimo.

Pa še nekaj foto utrinkov s poti ...

Lepo urejena kolesarska pot - med Mojstrano in Kranjsko goro je tudi veliko prijetnih počivališč.

Čudoviti pogledi ...

Slikovita pokrajina ...

Pogledi, ob katerih se spočije oko ...

Meja z Italijo (jezera so na Italijanski strani) - kolesarska pot se nepretrgoma nadaljuje.

Najprej smo šli do zgornjega jezera ...

... kjer smo imeli malico in počitek.

Spodnje jezero pa je na pogled mnogo bolj privlačno, ampak ni toliko prostora za otroško igro.

Lepota!

Nazaj gre pa prijetno hitro in enostavno.

110. Poletna majčka

Tokrat malo drugače - majico sem za spremembo poslikala iz strani, da ni zmeraj enako - motiv spredaj ali zadaj.
Je pa taka poletna, prav za te vroče dni - kdo si ne želi ležati v senci palme in občudovati sončni zahod?!

Sončna majica za sončno dekle.