Moja mama poučuje verouk, ponavadi prvi ali drugi razred. Pred nekaj leti me je prosila, če bi ji narisala en preprost križev pot. Naloge sem se malo bala, ampak sem se z veseljem lotila risanja. Ponavadi namreč rišem vesele in živahne slike, ta projekt pa se mi je zdel zelo resen. Ker me je prosila za enostavne slike, sem take tudi narisala - samo bistvene stvari, brez nepotrebnih okraskov. Moram reči, da je bilo ilustriranje križevega pota zanimiva izkušnja, ker sem se ob risanju morala vedno znova vprašati, kako si predstavljam ta dogodek, kako so se po mojem mnenju osebe počutile - kakšen je bil njihov izraz na obrazu. Ene male duhovne vaje.
In kakšen je bil odziv otrok?Mama mi je povedala, da ima s slikami dobro izkušnjo - otrokom so slike všeč, osredotočijo se na bistveno, opazijo izraze, slike so si želeli tudi pobarvati.
V križevih potih, tudi tistih za otroke, velikokrat mrgoli detajlov, barv in dogajanj. Čudoviti so na pogled, ampak zaradi vseh elementov lahko pozabimo na bistveno.
 |
| XIII. Jezusa snamejo s križa in polože Mariji v naročje |
 |
| Nekaj ilustracij |
