Obstoječi topli pod, (ki je zelo hladen), sva vrgla ven in položila prijeten svetel laminat. Laminat sicer ni tako topel in trajen kot parket, ampak je pa cenejša in za polaganje preprostejša različica.
Naslednja stopnja pa je bilo pohištvo - omare. Prehodila in preiskala sva vse mogoče trgovine s pohištvom, ampak ni bilo ničesar, kar bi nama bilo všeč oziroma bi nama sploh kako pasalo v dnevno sobo. Občutek sem dobila, da je vse pohištvo narejeno za velike in prostorne sobe, midva sva pa morala manjši prostor čim bolj izkoristiti, hkrati pa ni smel biti prenatrpan.
Ugotovitev, da nama nič ne paše v dnevno sobo, naju je pripeljala do sklepa, da sva omaro naredila sama.
Prednosti:
+ omara je narejena čisto po meri
+ unikatnost
+ ob delu sva se še bolj povezala
+ skupni spomini na težke in prijetne trenutke (ja, enkrat proti koncu sem že čisto obupala nad lakiranjem desk in sem bila taaakooo tečna, da je bilo že kar smešno, no, zdaj je smešno.)
+ tisti občutek, ko rečeš: "Uau, glej, kaj sva naredila!"
Slabosti:
- vidi se, da nisva profesionalca in da nimava najboljšega orodja
Pa še nekaj slik:
vmesna faza
3. del
4. del
