140. Na poti z Jožefom in Marijo

Pred časom je nanesel pogovor na to, česa se spominjam iz vrtca. Hmmm, sprva ničesar, potem pa je iz spomina prilezlo nekaj zgodbic. Nekako mi je še najbolj ostalo v spominu spremljanje božične zgodbe. V enem kotičku so vzgojiteljice pripravile pravo puščavo z različnimi predmeti na poti. Vsak dan smo Jožefa, Marijo in oslička premaknili malo naprej in na poti naleteli na kakšen zanimiv predmet, zgodbo ... Bolj podrobno se žal ne spominjam.

In tako je zadnjič prišlo mami na misel, da bi nekaj podobnega na zadnjih srečanjih pred prazniki pripravila tudi za svoje veroukarje. Prosila me je in z veseljem sem narisala plakat s potjo iz Nazareta do Betlehema. Zraven pa seveda še silhuete vseh "nastopajočih" - Marijo, Jožefa, oslička, hlevček, pastirja in ovčke, tri kralje in zvezda repatica.

Več pa naj povedo kar slike.

Jožef in Marija se odpravita na pot z osličkom.

Na obisk so prišli pastirji z ovcami.

Sveto družino so obiskali tudi trije kralji, ki so sledili zvezdi repatici.

139. Snežakec - božična voščilnica

Kdaj mi pa zapaše kakšno voščilnico enostavno narisati. Tako je nekoč nastal ta snežakec.

138. Tam stoji pa hlevček - božična voščilnica

Še ena iz serije združitve moje in moževe ustvarjalnosti - fotografija in okvir.

Slike jaslic so izredno pogost motiv na božičnih voščilnicah - seveda, saj se v njih rodi bistvo tega praznika. Za posebnost pa je tu dodan še hlevček, ki z vrati ustvari globinski učinek in, če sklepam po sebi, je zmeraj zanimivo nekaj odpirati.

137. Snežakci, jelenčki in snežinkice - praznične voščilnice

Tokrat pa kar tri ideje, ker imam samo ti dve sliki in bo najlažje, da predstavim kar vse naenkrat.

1. Simpatični snežakci
Potrebujemo vato, kolaž papir, škarje, luknjač in lepilo.
Iz vate (priporočam blazinice) izrežemo kroge in jih potegnemo narazen, da bo površina bolj kosmata. Iz kolaža izrežemo šale in kape, z luknjačem pa naredimo krogce za oči in noske. Oblikujemo simpatične snežake in jih prilepimo na voščilnico.

2. Jelenček
Potrebujemo kolaž papir, škarje, lepilo in črno pisalo.
Iz kolaža izrežemo oblike smrečic, jelenčke, jelenčkove roge in smrček. Vse skupaj prilepimo na voščilnico, narišemo še oči in usta in jelenček se nam že smeji izza smrečic.

3. Snežinkice
Potrebujemo bel papir, škarje, zelen kolaž, belo barvico in lepilo.
Iz belega papirja izrežemo kvadratke, ki jih prepolovimo 3 - 4 krat. na robovih izrežemo majhne oblike - kvadratke, trikotnike, polkroge ... Papirček raztegnemo in pred nami je čudovita snežinka. Iz kolaža izrežemo še del smrečice in ga po vrhu pobarvamo z belo barvico, da izgleda kot sneg. Nato vse skupaj prilepimo na voščilnico.

136. Zimska idila skozi okno - praznična voščilnica

Tokrat pa ena voščilnica s čudovito zimsko idilo.
Ker bi bilo dolgočasno poslati samo fotografijo, jo lahko enostavno uokvirimo in je takoj nekaj posebnega.
Odločila sem se, da vse skupaj izgleda kot pogled skozi okno, zato je nad in pod sliko viden "okenski okvir", levo in desno pa so prilepljene zavese iz recikliranega papirja. Recikliran papir mi je všeč, ker ni gladek, ampak ima raznorazne unikatne teksture. Nekateri so debelejši, nekateri so tanjši - že malo prozorni, tako da omogočajo pisano ustvarjanje.
V tej voščilnici sva z možem želela združiti najino ustvarjalnost - on kot ljubiteljski fotograf narave, jaz pa kot ustvarjalka.

135. Zvezda repatica - božična voščilnica

To pa je malo drugačna voščilnica, ki je zaradi tega nekaj posebnega, ampak še zmeraj preprosta za izdelavo. Velikokrat ni potrebnega veliko, ampak samo ena majhna izvirna ideja.

Potrebujemo:
* malo trši papir - najboljše izpade, če je temne barve
* rumen ali zlat, bel, srebrn ... papir
* olfa nož
* škarje
* lepilo
* pisala (eno svetlo, ki se bo videlo na temni podlagi, in eno temno)

Temne A4 liste razpolovimo in prepognemo. Na sredini izrežemo obliko zvezde repatice. Na notranjo stran pa prilepimo četrtino A4 lista svetle barve.
Na sprednjo stran napišemo:

Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj?

Na notranjo stran pa:

Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit. 

Spodaj pa dodamo še naše voščilo.

Pri tem moramo paziti, da besedilo napišemo dovolj na robu, da ga ne bo videti skozi odprtino zvezde.

134. Srček s sveto družino - božična voščilnica

Preprost in abstrakten motiv, ki pa mi je zelo pri srcu. Ker pove več kot tisoč besed.
Sama sem sliko narisala z barvicami in posamezne elemente obrobila z belim pisalom, lahko pa oblike izrežemo tudi iz papirja.

133. Darilo - božična voščilnica

En enostaven predlog za voščilnice. Potrebujemo samo malo trši barven papir in trakove za zavijanje daril. Priporočam, da so trakovi čim širši.
Papir narežemo na trakove  v velikosti polovice A4 lista (razpolovimo ga v vzdolžni smeri, dimenzija traku je približno 30 cm x 10,5 cm).
Nato papir prepognemo - ni nujno, da ga prepognemo na sredini kot je to najbolj običajno, lahko ga prepognemo dvakrat - enkrat z leve in enkrat z desne, lahko asimetrično, in pazimo, da oba prepognjena konca prideta spet skupaj. Kar sem poskusila razložiti v tem odstavku, je bolj jasno videti s sledeče slikice.

Nato pa manjka samo še okrasni trak, ki ga namestimo tam, kjer se stranici dotikata. Glede na to, kakšen je trak, se odločimo, kako ga bomo pritrdili - če imamo simpatičen vzorec (kot je spodaj na primer snežakec), ga lahko samo ovijemo (trak na obeh koncih zalepimo skupaj in pri tem pazimo, da se ne prilepi na voščilnico, da se bo le-ta lahko nemoteno odprla). Če pa je vzorec bolj nevtralen ali pa je trak enobarven, pa ga lahko popestrimo še s kakšno pentljico (konca ravnotako zlepimo skupaj tako, da trak tvori samo ovoj voščilnici in je enostavno snemljiv).

132. Miklavževi hrustljavčki

Nam je ta recept všeč, ker so piškti okusni, poleg tega pa izredno enostavni za izvedbo - brez valjanja.

Potrebujemo:
225 g masla
140 g sladkorja v prahu
1 rumenjak
225 g moke
225 g sesekljanih olupljenih mandljev
po želji vanilijeva aroma

Pri nas vse delamo z mikserjem. Tako da najprej zmeljemo mandlje in jih damo v eno posodo na stran za kasneje.
Potem zmešamo maslo in sladkor.
Dodamo rumenjak in vanilijo. Zmešamo.
Dodamo moko in zmešamo.
Dodamo še mandlje in spet zmešamo.
Damo za vsaj pol ure v hladilnik (v alufoliji).
Vzamemo iz hladilnika, pripravimo dva pekača s peki papirjem.
Pečico damo gret na 190 °C.
Testo oblikujemo v majhne kroglice (v velikosti palca, po občutku) in jih na pekaču malo potlačimo.
Iz te količine nastane kakšnih 50 piškotov.
Napolnjen pekač damo pečt za 15 - 20 minut - nujno jih opazujte, ker je odvisno od pečice in od tega, kako velike kroglice ste delali, pri nas so po 12-ih minutah že zlatorumeni.
Pa dober tek!

131. Cin cin, Miklavža je slišat

Podobno kot s srčkom je tudi z zvončki.

Potrebujemo:
... filc različnih barv
... škarje
... nit in šivanko
... okrasni trak oziroma vrvico
... bonbončke, čokoladice ipd.

Izrežemo po dva enaka kosa filca v obliki zvončka. Iz različnih barv filca izrežemo različne okraske in jih prišijemo na en zvonček, v drugega pa vrežemo zarezo, skozi katero napolnimo zvonček s skrivnostno vsebino. Oba zvončka prišijemo skupaj in ju napolnimo s sladkarijami ali kakšnim sporočilcem. Zgoraj pritrdimo še okrasni trakec in naredimo mašnico, da se zvonček lahko kam obesi ali priveže.

130. Adventni venčki

Takole pa zgledajo adventni venčki pri nas.
Skromno, tiho in preprosto nas spominja, da je vsak teden božič bliže, da ni pomemben zunanji blišč, ampak naše srce, naši odnosi ...

Predlanski

Lanski

129. Miklavževi angelčki

Tako kot Miklavža ponavadi spremlja kakšen parkelj, so še toliko bolj pomembni angelčki.
Tudi pri meni je Miklavž pustil nekaj svojih pridnih pomočnikov, da so razveselili moje najdražje. Ampak v tem primeru ni šlo za navadne angelčke, ampak za take personalizirane.
(Tokrat so slike v objavi žal zelo slabe kvalitete, ker sem angelčke pozabila načrtno slikati, k sreči pa sem jih vsaj na hitro s telefonom.)

Potrebujemo moos-gumo bele in bež (kožnate) barve ter pisan papir, svinčnik, barvice, flomastre, škarje, lepilo ... Pa mogoče kakšen poseben papir za krilca - sama sem uporabila recikliran bel papir, ki je debelejši in tak naguban.

Iz bele moos-gume izrežemo angelcem obleko (telo), iz bež pa ovale za glave. Iz recikliranega papirja izrežemo krilca.
Glavo prilepimo na telo, krila pa zadaj. Osnova je narejena. Po želji narišemo ali prilepimo oči, usta ... svoj čar pa imajo tudi čisto abstraktni angelčki brez obraza.

Potem pa pomislimo na kakšno posebno ali pomembno lastnost obdarjenca in se spomnimo simbola zanjo. Nato ta simbol izdelamo, narišemo, prilepimo na angelčka.

Za primer iz moje zbirke angelčkov:
nekdo, ki rad posluša glasbo in lepo poje ..... note
nekdo, ki obožuje branje ....... knjiga
nekdo, ki je zelo vesten pri študiju jezika (kjer knjig ne manjka) ..... kup knjig
nekdo, ki je navdušen nad fotografiranjem ...... fotoaparat
nekdo, ki si želi postati pilot ..... letalo in slušalke z mikrofonom
nekdo, ki ima rad rože ...... rože
nekdo, ki je šel v samostan in študira teologijo ....... aspergil (če te zanima kaj je to)
nekdo, ki je ustvarjalen ...... paleta in čopič
kolegica pri študiju arhitekture ..... dve ravnili
nekdo, ki rad kuha ....... predpasnik in kuharski klobuk
nekdo, ki ima rad drsanje ..... drsalke
nekdo, ki študira psihologijo, pa se lahko iz tega malo pohecaš ...... listek z napisom psihopat
nekdo, ki te ima neskončno rad ....... srček

Nazadnje pa zadaj prilepimo s selotejpom (da se da angelčka lepo sneti) še čokoladico.

128. Miklavževi srčki

Srček s skrivnostno vsebino.

Potrebujemo filc različnih barv, kakšno nit in šivanko, škarje, vrvico in nekaj za not.

Iz filca izrežemo dva enako velika srčka ter prvo črko imena obdarjenca. Srček je približno velik za eno dlan, lahko pa naredimo večjega ali manjšega, odvisno, kaj bi radi dali noter. Najprej na en srček prišijemo črko, v drugega pa naredimo zarezo, skozi katero bomo na koncu dali vsebino (vidno na drugi sliki). Nato pa srčka lepo prišijemo skupaj - poskušamo delati čim bolj enakomerne šive, da bo zgledalo čim bolj lično. Na vrhu lahko prišijemo še vrvico oziroma trakec, da se srček lahko kam obesi ali priveže.
Nazadnje srček napolnimo - na primer s kakšno čokoladico in bonbončkom.

127. Ste kaj pridni?

Pri možu doma so imeli eno simpatično navado, da so pred Miklavžem obesili na vrata parklja, ki je otroke opozarjal, da so se še posebej potrudili, da so bili pridni. Ta parkelj jih je spremljal tudi, ko so otroci postali že malo večji otroci, tako da sem ga imela čast spoznati tudi jaz. In ker nama je ideja všeč, sva želela to tradicijo vnesti tudi v najino življenje, tako da sva izdelala našega parklja.

Sedaj je morda ravno pravi čas, da nas spet začne malo opominjati, da se potrudimo biti pridni. Pa ne samo do Miklavža. December je tak čas, ko se pripravljamo na praznike, na raznorazna obdarovanja in praznovanja.

Tudi če Miklavža ne praznujemo, se nam v tem času lahko zgodi, da zaposleni z vsemi zunanjimi stvarmi, ki imajo tudi svoj pomen, pozabimo na tisto, kar je pa vendarle najbolj pomembno - na naše odnose, na prijaznost in pozornost vsak dan, sproti. Mogoče bi vsi potrebovali, pa kar čez celo leto, kakšen skriti opomnik, da bi se potrudili biti malo boljši ljudje.

126. Trak s traktorjem

Sicer je bila jesen čudovito topla in sončna, za tiste dni, ko pa je bilo hladneje ali vetrovno, pa so bila ušesa na toplem. Najprej si je mali sonček vlekel trak dol še v istem trenutku, kot ga je mami dala gor. Potem pa se je nanj pripeljal traktor (z barvami za tekstil), in kar naenkrat se je trakec presenetljivo dolgo obdržal na ušesih. Seveda je bil tu in tam še v napoto, ampak traktor je pomagal.

125. Šopek, ki ne ovene

Cvetovi so iz filca in bunkice ter prišiti na kosmate žičke. Mislim, da sem ob tem šopku dobila navdih za naprsne šopke in broškice rožice.

124. Ljubezen

To sliko pa sem podarila mami in očetu ob njuni obletnici poroke. Hvaležna, za vse kar sta mi dala in mi še dajeta - oporo, spodbude, spoštovanje, veselje ... in še mnogo mnogo več.

Mislim, da slika ne potrebuje razlage, da je sama dovolj zgovorna.
O ljubezni ... o ženski in moški naravi, ki se dopolnjujeta ... o odnosu, ki ga skupaj gradita ...

“Bog je človeka ustvaril po svoji podobi … moža in ženo ju je ustvaril” (1 Mz 1,27) 

123. Cvetlična zalivalka

Praktičen predmet, ki ga enostavno potrebuje vsakdo, ki ima v hiši vsaj kakšno rožo, ročno poslikan z rožami, naenkrat postane super unikatno darilo.

122. "Filane" paprike za ozimnico

To je bil še en poznopoletni ali zgodnjejesenski projekt, ki smo ga izvedli nekega septembrska popoldneva. No, od takrat smo si jih že ene dvakrat privoščili ...

Delala sva jih prvič, za osnovo sva vzela recept iz kuharske knjige sestre Nikoline. Projekt je uspel, nisva pa še čisto zadovoljna z rezultatom, tako da bom recept delila, ko ga bova izboljšala (drugo leto). Nekaj morava pogruntati še z začimbami in paradižnikovo mezgo.

Vseeno pa nekaj slik, predvsem za tiste, ki tega še niste poskusili narediti sami, da vas malo opogumijo, ker sploh ni težko. Še najtežje je ugotoviti, koliko naj se paprike napolni z maso - najine so letos malo prazne.

"Filanje" paprik.

Kuhanje v vodi, priprava paradižnika.

Kuhanje še s paradižnikovo omako.

Jesenski počitek na gredici

Gredica idej trenutno malo počiva ... Tega ni težko opaziti. Še vedno vztrajam pri pisanju bloga in deljenju svojih ustvarjalnih idej in podvigov, vendar sem trenutno precej zaposlena z enim drugim projektom, ki sem si ga zadala za letošnje leto - to je magistrska naloga.

Morala sem si postaviti prioritete, in ker sem končno v zaključni fazi, je ta seveda poleg družine na prvem mestu. Tako da trenutno vso ustvarjalno energijo vlagam v zaključek študija. Skoraj že odštevam dneve in komaj čakam, da vse skupaj nesem natisnit in vezat. Potem si bom malo oddahnila in končno objavila nove cvetke - nekaj jih imam že na zalogi, nekaj pa jih pridno brsti v moji domišljiji ...

Hvala za potrpežljivost, če pa se prikrade dolgčas, lahko prebrskate po arhivu.

121. Domači krhlji

Dve leti nazaj sva imela toliko jabolk, da nisva vedela kam z njimi. Podobno je bilo tudi letos. Dobila sva idejo, da bi jih posušila in jih tako lahko imela še za hladnejše dni. Poleg tega sva jih nekaj zapakirala tudi v vrečkice in z njimi pomagala Miklavžu obdariti sorodnike.
Za sušenje nisva imela namena kupovati kakšnih posebnih naprav, zato sva raje naredila preprosto sušilnico za sušenje na zraku. Lesen okvir, mreža spodaj in zgoraj, malo dobre volje da olupimo in narežemo jabolka, razporedimo po površini, počakamo na sonce, in po kakšnem dnevu ali dveh (odvisno od tega, kako sončen dan je), se že lahko sladkamo s krhlji ali pa jih prihranimo za kasneje.

Tako pa zgleda taka domača sušilnica:

Okvirja se da tudi zavijačiti skupaj, ampak letos se nama je zdelo tako bolj priročno.

V bistvu imamo dva lasena okvirja z mrežo, ki ju stisnemo skupaj.

120. Za hladna jutra in večere - rutka

Pa smo začeli čutiti, da se poletje počasi poslavlja in med nami pozdravljamo jesen. Jutranji in večerni hlad sta prinesla kakšen neprijeten občutek v grlu. Da bi pregnala stran prehlade, sem danes malemu sončku zašila rutko za okoli vratu. Uporabila sem plišasti bombaž za notranjo stran, zunaj je pa simpatično potiskano bombažno platneno blago. Zapnemo z gumbom. Poskočne žabice za jesenske dni!

119. Pisana ogrlica

Sicer ne nosim veliko nakita, vendar mi pa tu in tam zapaše, da se malo okrasim s kakšno ogrlico. Ogrlice so mi všeč, ker lahko popestrijo ali poživijo našo odpravo. Iskala sem ogrlico, ki bi bila v mojih barvah - rumeno-oranžno-rdeča- za kombinacijo, poživitev rjavih majic in puloverjev. Ker nikjer nisem našla takega nakita, kot sem ga že imela v mislih, sem se odločila, da si ogrlico naredim sama. Nisem ravno vešča izdelovanja nakita, tudi nisem taka, da bi se s tem ukvarjala. Ampak kar sem si zamislila, sem si želela imeti, zato sem nakupila lesene perlice in vrvico.
Izvedba take ogrlice je izjemno preprosta - na vrvico nizamo perlice - naključnih barv - brez nekega reda - vmes pa naredimo vozle, da je ogrlica bolj zračna. Naredila sem tako dooolgo ogrlico, da jo lahko dam dvakrat okoli vratu, potem pa poljubno prilagajam dolžino.

118. Vrečka iz blaga

Namesto voščilnice, sem se tokrat odločila, da nečaku za rojstni dan nekaj malega zašijem. Naredila sem mu tako luškano vrečko, seveda z njegovim imenom. Da je malo bolj posebna, pa iz "o"-ja kuka žabica. Izgleda pa tako:

117. Tu-tuuu

Za danes pa sem našla eno preprosto voščilnico za rojstni dan ... Naredila sem jo že pred parimi leti. Za kakšnega navdušenca nad vlaki.