ponedeljek, 19. september 2016

200. Pusti ribe, ljudi lovil boš

Poletje ni le čas porok, ampak tudi novih maš. Nova maša je praznični dan za nove duhovnike, ki tako praznujejo skupaj s svojo družino, domačimi farani in prijatelji.
Letos je bil med novomašniki tudi možev sošolec iz srednje šole. Všeč mi je bilo, ko se je podal v akcijo in povezal stare sošolce, tako da so skupaj pripravili darilo zanj. Ker se ga še iz gimnazijskih let spominjajo kot navdušenega ribiča, so se poigrali s svetopisemsko zgodbo, ki je povzeta v verzu: "Pusti ribe, ljudi lovil boš!"


Sošolcu so želeli podariti nekaj, kar mu bo predstavlajlo lep spomin in bo hkrati lahko tudi uporablajl. Odločili so se za štolo. Mene pa je doletela čast, da sem smela darilo v njihovem imenu pripraviti.

Na štolo sem napisala prej omenjeni verz, ter jo okrasila s silhuetami rib. Križ pa je predstavljal prav grb salezijanske ustanove, kjer smo vsi preživeli srednješolska leta.


K takšnemu darilu ob tako posebnem dogodku pa spada tudi voščilnica, na katero zapišemo nekaj besed za spomin. Oblikovala sem jo s prepletanjem plasti, na katerih se ponovi zgodba s štole.





Vse skupaj pa sem na koncu zavila v istem stilu kot je vsebina. Darilo je bilo prepleteno z belo vrvico, ki simbolizira mrežo, prepletena pa je bila v obliki križa.




Ustvarjanje takšnega darila je nekaj posebnega - v vsakem elementu lahko poiščeš toliko simbolike.