131. Cin cin, Miklavža je slišat

Podobno kot s srčkom je tudi z zvončki.

Potrebujemo:
... filc različnih barv
... škarje
... nit in šivanko
... okrasni trak oziroma vrvico
... bonbončke, čokoladice ipd.

Izrežemo po dva enaka kosa filca v obliki zvončka. Iz različnih barv filca izrežemo različne okraske in jih prišijemo na en zvonček, v drugega pa vrežemo zarezo, skozi katero napolnimo zvonček s skrivnostno vsebino. Oba zvončka prišijemo skupaj in ju napolnimo s sladkarijami ali kakšnim sporočilcem. Zgoraj pritrdimo še okrasni trakec in naredimo mašnico, da se zvonček lahko kam obesi ali priveže.

130. Adventni venčki

Takole pa zgledajo adventni venčki pri nas.
Skromno, tiho in preprosto nas spominja, da je vsak teden božič bliže, da ni pomemben zunanji blišč, ampak naše srce, naši odnosi ...

Predlanski

Lanski

129. Miklavževi angelčki

Tako kot Miklavža ponavadi spremlja kakšen parkelj, so še toliko bolj pomembni angelčki.
Tudi pri meni je Miklavž pustil nekaj svojih pridnih pomočnikov, da so razveselili moje najdražje. Ampak v tem primeru ni šlo za navadne angelčke, ampak za take personalizirane.
(Tokrat so slike v objavi žal zelo slabe kvalitete, ker sem angelčke pozabila načrtno slikati, k sreči pa sem jih vsaj na hitro s telefonom.)

Potrebujemo moos-gumo bele in bež (kožnate) barve ter pisan papir, svinčnik, barvice, flomastre, škarje, lepilo ... Pa mogoče kakšen poseben papir za krilca - sama sem uporabila recikliran bel papir, ki je debelejši in tak naguban.

Iz bele moos-gume izrežemo angelcem obleko (telo), iz bež pa ovale za glave. Iz recikliranega papirja izrežemo krilca.
Glavo prilepimo na telo, krila pa zadaj. Osnova je narejena. Po želji narišemo ali prilepimo oči, usta ... svoj čar pa imajo tudi čisto abstraktni angelčki brez obraza.

Potem pa pomislimo na kakšno posebno ali pomembno lastnost obdarjenca in se spomnimo simbola zanjo. Nato ta simbol izdelamo, narišemo, prilepimo na angelčka.

Za primer iz moje zbirke angelčkov:
nekdo, ki rad posluša glasbo in lepo poje ..... note
nekdo, ki obožuje branje ....... knjiga
nekdo, ki je zelo vesten pri študiju jezika (kjer knjig ne manjka) ..... kup knjig
nekdo, ki je navdušen nad fotografiranjem ...... fotoaparat
nekdo, ki si želi postati pilot ..... letalo in slušalke z mikrofonom
nekdo, ki ima rad rože ...... rože
nekdo, ki je šel v samostan in študira teologijo ....... aspergil (če te zanima kaj je to)
nekdo, ki je ustvarjalen ...... paleta in čopič
kolegica pri študiju arhitekture ..... dve ravnili
nekdo, ki rad kuha ....... predpasnik in kuharski klobuk
nekdo, ki ima rad drsanje ..... drsalke
nekdo, ki študira psihologijo, pa se lahko iz tega malo pohecaš ...... listek z napisom psihopat
nekdo, ki te ima neskončno rad ....... srček

Nazadnje pa zadaj prilepimo s selotejpom (da se da angelčka lepo sneti) še čokoladico.

128. Miklavževi srčki

Srček s skrivnostno vsebino.

Potrebujemo filc različnih barv, kakšno nit in šivanko, škarje, vrvico in nekaj za not.

Iz filca izrežemo dva enako velika srčka ter prvo črko imena obdarjenca. Srček je približno velik za eno dlan, lahko pa naredimo večjega ali manjšega, odvisno, kaj bi radi dali noter. Najprej na en srček prišijemo črko, v drugega pa naredimo zarezo, skozi katero bomo na koncu dali vsebino (vidno na drugi sliki). Nato pa srčka lepo prišijemo skupaj - poskušamo delati čim bolj enakomerne šive, da bo zgledalo čim bolj lično. Na vrhu lahko prišijemo še vrvico oziroma trakec, da se srček lahko kam obesi ali priveže.
Nazadnje srček napolnimo - na primer s kakšno čokoladico in bonbončkom.

127. Ste kaj pridni?

Pri možu doma so imeli eno simpatično navado, da so pred Miklavžem obesili na vrata parklja, ki je otroke opozarjal, da so se še posebej potrudili, da so bili pridni. Ta parkelj jih je spremljal tudi, ko so otroci postali že malo večji otroci, tako da sem ga imela čast spoznati tudi jaz. In ker nama je ideja všeč, sva želela to tradicijo vnesti tudi v najino življenje, tako da sva izdelala našega parklja.

Sedaj je morda ravno pravi čas, da nas spet začne malo opominjati, da se potrudimo biti pridni. Pa ne samo do Miklavža. December je tak čas, ko se pripravljamo na praznike, na raznorazna obdarovanja in praznovanja.

Tudi če Miklavža ne praznujemo, se nam v tem času lahko zgodi, da zaposleni z vsemi zunanjimi stvarmi, ki imajo tudi svoj pomen, pozabimo na tisto, kar je pa vendarle najbolj pomembno - na naše odnose, na prijaznost in pozornost vsak dan, sproti. Mogoče bi vsi potrebovali, pa kar čez celo leto, kakšen skriti opomnik, da bi se potrudili biti malo boljši ljudje.

126. Trak s traktorjem

Sicer je bila jesen čudovito topla in sončna, za tiste dni, ko pa je bilo hladneje ali vetrovno, pa so bila ušesa na toplem. Najprej si je mali sonček vlekel trak dol še v istem trenutku, kot ga je mami dala gor. Potem pa se je nanj pripeljal traktor (z barvami za tekstil), in kar naenkrat se je trakec presenetljivo dolgo obdržal na ušesih. Seveda je bil tu in tam še v napoto, ampak traktor je pomagal.

125. Šopek, ki ne ovene

Cvetovi so iz filca in bunkice ter prišiti na kosmate žičke. Mislim, da sem ob tem šopku dobila navdih za naprsne šopke in broškice rožice.

124. Ljubezen

To sliko pa sem podarila mami in očetu ob njuni obletnici poroke. Hvaležna, za vse kar sta mi dala in mi še dajeta - oporo, spodbude, spoštovanje, veselje ... in še mnogo mnogo več.

Mislim, da slika ne potrebuje razlage, da je sama dovolj zgovorna.
O ljubezni ... o ženski in moški naravi, ki se dopolnjujeta ... o odnosu, ki ga skupaj gradita ...

“Bog je človeka ustvaril po svoji podobi … moža in ženo ju je ustvaril” (1 Mz 1,27) 

123. Cvetlična zalivalka

Praktičen predmet, ki ga enostavno potrebuje vsakdo, ki ima v hiši vsaj kakšno rožo, ročno poslikan z rožami, naenkrat postane super unikatno darilo.

122. "Filane" paprike za ozimnico

To je bil še en poznopoletni ali zgodnjejesenski projekt, ki smo ga izvedli nekega septembrska popoldneva. No, od takrat smo si jih že ene dvakrat privoščili ...

Delala sva jih prvič, za osnovo sva vzela recept iz kuharske knjige sestre Nikoline. Projekt je uspel, nisva pa še čisto zadovoljna z rezultatom, tako da bom recept delila, ko ga bova izboljšala (drugo leto). Nekaj morava pogruntati še z začimbami in paradižnikovo mezgo.

Vseeno pa nekaj slik, predvsem za tiste, ki tega še niste poskusili narediti sami, da vas malo opogumijo, ker sploh ni težko. Še najtežje je ugotoviti, koliko naj se paprike napolni z maso - najine so letos malo prazne.

"Filanje" paprik.

Kuhanje v vodi, priprava paradižnika.

Kuhanje še s paradižnikovo omako.