sreda, 27. maj 2015

76. Mihova lesena hiška

Tokrat pa predstavljam eno idejo, pri kateri sem sodelovala predvsem pri zasnovi in tuhtanju o izvedbi (pa malo sem bila v pomoč pri brušenju in lakiranju), delo pa sem prepustila svojemu dragemu možu. Tudi stari ati je z veseljem priskočil na pomoč pri izdelavi hiške za vnučka. Hiška pa je bila darilo za prvi rojstni dan od vsega ožjega sorodstva.
Pa bom kar ob slikah predstavila razvoj ideje.


Najprej je bilo obdobje, ko so nama v vseh mogočih reklamah padle v oči lesene igralne hiške. Tako nama je postajala ideja o igralni hiši čedalje bolj všeč, dokler se nisva odločila, da je to res fletna in izvedljiva ideja. Bila sva že v trgovini z namenom, da kupiva eno že pripravljeno, vendar sva si zaradi nepripravljenosti in arogance prodajalcev v hipu premislila - odšla sva praznih rok. No, ne čisto dobesedno - dali so nama celo en obsežnejši katalog. In tako je dozorela ideja, da se bova hiške lotila sama, po svoje.


Sledila je faza idejne zasnove - z možem sva se pogovarjala, kako naj bi hiška izgledala, kaj naj bi imela, medtem pa sem najine zamisli poskušala zbrati v skicah ...


... in nekako se je izoblikovala ideja. Hitro je sledilo razmišljanje o izvedbi, približna nosilna konstrukcija, kakšni detajli, podrobno sva si ogledala slike v katalogu in reklamah, da ne naštevam koliko skic in preračunov si je mož naredil še med samim delom ...


Za pomoč sem hiško na hitro zrisala še v autocadu, da sva lažje prišla do določenih mer in kotov, naklonov ...
Mož si je napisal kosovnico, šel v sosednjo vas po les, tam dobil še nekaj nasvetov za izvedbo in delo se je lahko pričelo. Najprej smo zabetonirali temelje, potem pa je gradnja kar hitro napredovala.


Končni izdelek pa je super. Trenutno je najbolj aktualen tobogan, za lestev in plezalno steno pa bo potrebno pojesti še nekaj polente. Hiška je dovolj velika, da se bodo v naslednjih letih lahko pridružili še kakšni bratci in sestrice, bratranci in sestrične ter prijatelji.