76. Mihova lesena hiška

Tokrat pa predstavljam eno idejo, pri kateri sem sodelovala predvsem pri zasnovi in tuhtanju o izvedbi (pa malo sem bila v pomoč pri brušenju in lakiranju), delo pa sem prepustila svojemu dragemu možu. Tudi stari ati je z veseljem priskočil na pomoč pri izdelavi hiške za vnučka. Hiška pa je bila darilo za prvi rojstni dan od vsega ožjega sorodstva.
Pa bom kar ob slikah predstavila razvoj ideje.

Najprej je bilo obdobje, ko so nama v vseh mogočih reklamah padle v oči lesene igralne hiške. Tako nama je postajala ideja o igralni hiši čedalje bolj všeč, dokler se nisva odločila, da je to res fletna in izvedljiva ideja. Bila sva že v trgovini z namenom, da kupiva eno že pripravljeno, vendar sva si zaradi nepripravljenosti in arogance prodajalcev v hipu premislila - odšla sva praznih rok. No, ne čisto dobesedno - dali so nama celo en obsežnejši katalog. In tako je dozorela ideja, da se bova hiške lotila sama, po svoje.

Sledila je faza idejne zasnove - z možem sva se pogovarjala, kako naj bi hiška izgledala, kaj naj bi imela, medtem pa sem najine zamisli poskušala zbrati v skicah ...

... in nekako se je izoblikovala ideja. Hitro je sledilo razmišljanje o izvedbi, približna nosilna konstrukcija, kakšni detajli, podrobno sva si ogledala slike v katalogu in reklamah, da ne naštevam koliko skic in preračunov si je mož naredil še med samim delom ...

Za pomoč sem hiško na hitro zrisala še v autocadu, da sva lažje prišla do določenih mer in kotov, naklonov ...
Mož si je napisal kosovnico, šel v sosednjo vas po les, tam dobil še nekaj nasvetov za izvedbo in delo se je lahko pričelo. Najprej smo zabetonirali temelje, potem pa je gradnja kar hitro napredovala.

Končni izdelek pa je super. Trenutno je najbolj aktualen tobogan, za lestev in plezalno steno pa bo potrebno pojesti še nekaj polente. Hiška je dovolj velika, da se bodo v naslednjih letih lahko pridružili še kakšni bratci in sestrice, bratranci in sestrične ter prijatelji.

75. Odtisi

Takšno darilo smo pa letos pripravili za babi. Na zalogi sem imela trikotna slikarska platna, ki sem jih pobarvala z rumeno - oranžnimi barvami. Ko se je ozadje posušilo, pa smo imeli podvig s sinčkom - naredili smo odtise nog in rok. Nastala je malo drugačna umetnina, kot sem si jo zamislila, ampak cenim to, da je mali ustvarjalec dodal še svoj osebni umetniški pečat izven standardov (hehe).

Platna so v obliki enakostraničnih trikotnikov s stranico 20 cm.

74. Slastni ježki

ali tortice za prvi rojstni dan. Navdih in recept sem dobila tukaj. Želela sem si narediti neko okusno, a hkrati malo bolj zdravo tortico. Čeprav se pri otroku trudim za dokaj zdravo prehrano, pa sem recept malo priredila po svoje - glede na to, kaj imamo doma, tako da ni tako super zdrav kot original, ampak se mi zdi zadosten približek in okusno je tudi bilo.

- za tri osebe -
Sestavine:
* 1 jušna žlica sirnega namaza
* 2 jušni žlici skute
* 1 jušna žlica kisle smetane
* 1 vrečka vanilijevega sladkorja
* borovnice
* pol banane - pomečkane oz. zmiksane
* kokosova moka
* 5 "petit" piškotov
* pol jabolka - olupljenega in naribanega


Postopek:
* V posodi zmešamo sirni namaz, skuto, kislo smetano in bananino kašo. Nato vmešamo še vanilin sladkor, potem pa še borovnice (sama sem jih narezala na četrtinke, ker so bile kar velike).
* V majhne skodelice ali skledice položimo folijo za živila in vanje stresemo maso, ki jo previdno malo poravnamo.
* V drugi posodi pomečkamo, stremo piškote in jih zmešamo z jabolčno kašo. S piškotno maso naredimo še eno tanko plast v vsaki skodelici - poskušamo zravnati.
* Vse skupaj damo v hladilnik - najboljše čez noč, da se sprime in strdi.
* Naslednji dan položimo skodelice narobe obrnjeno na krožnike - s pomočjo folije je lažje stresti ven vsebino, če ne zleze že sama. Folijo seveda odmaknemo. Nato oblikujemo ježke - iz borovnic naredimo smrček in oči, po hrbtu pa potresemo kokosovo moko.

Naj vam tekne!

73. Prt in blazine

Zunaj na terasi je ena velika in dolga miza s klopmi. Ker je ves čas na prostem, se nama zdi fajn, da se jo pogrne za kakšen piknik oziroma za obiske. In ker nisva imela nobenega dovolj dolgega prta in tudi klopi postanejo malce neudobne, če se bolj dolgo zaklepetaš, sem se odločila in zašila prt in obleke za blazine (spužvo). Kako mi je uspelo, pa je videti na sliki.

72. Preprost bodi s čudovitim sporočilom

Zadnje dni obujam čudovite spomine ... zadnjih dveh let ... En prav poseben pa je povezan z bodijem na sliki. In sicer z dnem, ko sva z možem ugotovila, da bova postala oči in mami. Sama sem to veselo novico slutila že nekaj dni, tako da sem na skrivaj kupila test nosečnosti (ker sem bila skoraj prepričana, sem kupila tudi bodi in barvo za blago). Ker moža dopoldne ni bilo doma, sem v miru naredila test in okrasila bodi z napisom "očijev in mamin ... čudež". Nato sem ga obesila na vrv za perilo in neučakano čakala, da se vrne. Ko je končno prišel, sem mu pokazala bodi in mu povedala, da bo ta za naju (ravno v tistih dneh se je rodil tudi najin nečak, tako da sem morala pojasniti, da je ta res za naju in ne za darilo za nečaka). Srečen spomin.

71. Smrekovi vršički

Letos smo spet nabrali smrekove vršičke, da si bomo z njimi predvsem pozimi lajšali prehlade in boleče grlo.
Smrekove vršičke je enostavno pripraviti - naberemo jih, damo v kozarce za vlaganje - po eno plast vršičkov in eno plast sladkorja ... zapremo in postavimo nekam na sonce. In potem se naredi vse samo. Ko se sladkor raztopi, samo še precedimo in prelijemo v steklenice ter dobro zapremo.

Sveže nabrano!

Zdaj pa samo še na sonce in počakamo, da se naredi.

70. Tablice za vrtiček

Ena anekdota, da pojasnim, zakaj sem letos pripravila tablice z napisi za vrtiček:
Lansko leto, ko je bilo vse skupaj na vrtu bolj divje, si seveda nisem zapomnila točno, kje je kaj. Imela sem skico, toliko, da sem vedela, kje PRIBLIŽNO je katera stvar. Tako je naneslo, da je nona, medtem ko si je ogledovala vrt, rekla: "Aha, tu pa najbrž prihaja ven špinača, zgleda že tako." Jaz pa sem suvereno odgovorila, češ, saj poznam svoj vrtiček, da ja, da to je sigurno špinača. Od takrat sem živela v veri, da tam res raste špinača. In ker sem jo zasadila zase, ker je mož ne mara, sem si jo nekega pomladnega dne končno šla nabrat, pripravila in pojedla. Bila je sicer precej brez okusa in listi so bili nekam čvrsti, ampak sem si mislila, da imamo pač neko tako sorto. Čez nekaj mesecev, ko se je moja "špinača" razrasla, ker je enostavno nisem uspela pojesti, mi moj dragi mož reče: "Meni pa se zdi, da je to brstični ohrovt. Zgleda čisto kot ohrovt." Takrat mi je bilo jasno, zakaj je bila tista moja špinača brez okusa in tako nenavadna. Zdaj se lahko samo nasmejem ob tem spominu.

Mislim, da se letos, zahvaljujoč tablicam, kaj podobnega ne bo ponovilo.

In, ja, priznam, dokler si z možem nisva začela urejati svojega vrtička, sem na vrtu preživela zelooo malo časa, tako da rastlin še ne prepoznam tako dobro po listih.

Narejene so iz vezane plošče, napisi in okraski pa so vžgani s spajkalnikom za žigosanje. Tokrat se lahko pohvalim, da sem vse naredila sama, z žaganjem vred.

69. Drobne pozornosti za lepši dan

Pred leti sem tako nekega zimskega dne razvedrila cimre - koga pa ne spravi v dobro voljo misel na poletje in rafaelo?
Ni potrebno veliko, preprosta ideja, 5 minut, nekaj flomastrov in list, za dodatek pa še par čokolatinčkov ;-)

68. Ovitek za pločevinko

Pa ne kar eno pločevinko, ampak pločevinko z rožami. Iz Amsterdama smo dobili pločevinko, v kateri so čebulice in zemlja za tulipane. Zaenkrat pridno zalivamo in nastavljamo sončnim žarkom.

Ker pa je pločevinka tako smešno narejena, da jo moraš obrniti na glavo, sem jo okrasila s posebnim ovitkom. Na valovito lepenko sem prilepila nekaj tulipanov in listkov iz moos gume.
Zdaj, ko je zunanjost olepšana, pa upamo, da čim prej kaj zraste!