Pa je še moj stric dosegel častiti okrogli jubilej ;-) Razveselili smo ga s preprosto voščilnico, pri kateri je glavno vlogo odigral naš mali ustvarjalec. Naredil je deset odtisov rok, ki sem jih nato lepo izrezala.
10 rok = 50 prstkov za 50 let!
Prilepila sem jih okoli rumenega kroga, tako da je nastalo tako pisano unikatno sonce. Voščilo pa je bilo napisano - izrezano na poseben način - skromno v besedah, a pove vse ;-)
Ne morem verjeti, da je že tri leta od takrat, ko sem blestela v tej oblekci ;-)
Ne, oblekce si nisem zašila sama, tudi kravata ni moje delo, ampak je pa moja ideja.
Želela sem si preprosto belo oblekco z rdečimi rožami, ker rdečo barvo in rože enostavno obožujem ;-) Imela sem krasno šiviljo, ki je upoštevala moje želje in iz mojih skic skreirala najbolj luškano oblekco.
Sicer sem si predstavljala, da bom oblekco lahko oblekla še kdaj za tako, ampak mi še ni uspelo. Mogoče je material vseeno malo preveč svečan in se enostavno ne počutim, da bi jo oblekla kar tako za v mesto. Morda jo bom kdaj, ko bom imela več šiviljskega znanja, malo prilagodila ali pa iz nje naredila krilo in majčko, kdo ve ... Ker se mi zdi škoda, da bi tako lepa oblekca samo čakala in čakala na kakšno primerno posebno priložnost, ki je ni in ni ... Bomo videli, kakšne odločitve bo prinesel čas ;-) S kravato je drugače, mož jo je imel še za na nekaj porok. Res je čedna ;-)
Ostale stvari na temo najine poroke, pa si lahko ogledate na tej povezavi.
Še poslednja objava povezana s praznovanjem rojstnega dne ;-) Letos imajo v vrtcu en fajn običaj - za rojstni dan vsak otrok prinese v vrtec lutko. Kakršnokoli. In moram pohvaliti vse starše, ker se mi zdi, da se vsi potrudijo in lutko izdelajo doma. Tako sem se ustvarjanja lotila tudi sama.
Z možem sva prišla do zaključka, da ima sinček nekako najrajši zajčke, čeprav je navdušen nad vsemi živalicami. Nekaj je pač potrebno izbrati.
Kako sem lutko izdelala, si lahko ogledate v filmčku, spodaj pa sledi še krajša razlaga v sliki in besedi ;-)
Sama sem za ustvarjanje izbrala flis, ker ga ni potrebno robiti in je mehek, dodatki so pa iz filca, ki ga prav tako ni treba robiti.
Na spodnji sliki so vsi sestavni deli, ki jih potrebujemo - oči in smrček so že pribuckani, saj jih prišijemo najprej:
Na sredino ustne votrline lahko prišijemo tudi jeziček. Nato zašijemo gobček, na sliki je videti, kako smo ga zašili okoli in okoli - ne pozabimo dati vmes še zobkov:
Sprednja plast je pripravljena, če pa želimo imeti še repek, priporočam, da to sedaj naredimo na zadnji plasti:
Zdaj pa moramo previdno in premišljeno zložiti obe plasti eno na drugo, tako da vmes skrijemo vse, kar bo potem štrlelo ven - ušeska in tačke. Paziti moramo, da bodo ušeska po obračanju prav obrnjena:
Ko smo zajčka zašili okoli in okoli - razen s spodnje strani, kjer ostane luknja za roko - ga še malo obrežemo:
V prejšnjih dneh sem objavila posamezne sestavne dele, danes pa je tu končno celotna dekoracija mize. Slamice in njivici - malenkosti, ki popestrijo dan.
Včeraj sem že objavila, kako sem naredila podstavke, danes pa vidite še, kaj je bilo gor - sadna in zelenjavna nabodalca.
Takole pa so izgledala preden smo jih poželi:
Ker je karton vendarle del embalaže, sem njivici - podstavka - pred uporabo še ovila v prozorno folijo, če bi se slučajno kakšno nabodalce prevrnilo ali bi kaj padlo dol - ampak ni ;-)
Kmetija potrebuje tudi njivo, je tako? No, tudi za sinov rojstni dan sem pripravila posebni njivici. Karton - debelejši, iz embalaže kosilnice - sem malo pobarvala z vodenimi barvicami v rjave odtenke.
Na sliki lahko vidite, kako naši njivici izgledata, kako in zakaj sem ju uporabila pa v objavi jutri! ;-)
Ker je naš mali junak navdušen nad traktorji, trenutno mu je sploh najbolj všeč knjiga Piki obišče kmetijo, sem se odločila, da za praznovanje njegovega rojstnega dne pripravim par okraskov na tematiko KMETIJA.
Kako sem iz filca pripravila okraske za slamice, ki so tudi označevale kozarce, pa si kar oglejte v videu ;-)
(Vem, da moji posnetki še zdaleč niso tako vau kot tisti, ki so zdaj popularni na družabnih omrežjih, vendar če danes ne objavim svojih okornih začetkov, potem tudi tistih vau ne bo nikoli. Bomo videli ;-)).
Naš malček je nadvse navdušen nad risanjem - skoraj ne mine dan, ko ne bi prišlo iz njegovih ust "isau-isau" (v prevodu: risal, risal) ;-)
Najlažje mu je ponuditi barvice, ampak občasno pa se potrudim in mu pripravim prstne barve - zaščitim mizo, majčka za ustvarjanje, barve v posodico, čopič in papir.
Ponavadi zelo hitro iz risanja po papirju preklopi na risanje po roki in delanje odtisov - sam. Zato sem izkoristila njegovo navdušenje nad delanjem odtisov in iz njih pripravila preprosta, a simpatična in izvirna vabila za rojstni dan, ki sorodnikom lahko ostanejo tudi za spomin.
Postopek:
Izrežemo otrokove odtise. Pred tem si prihranimo kakšen ostanek rolice papirja - karton, ki ga narežemo na kolobarje - približno 2 cm široke. Odtise dlani prilepimo na kolobar. Na karton napišemo bistvene podatke - kdaj in kje se dobimo. Nazadnje pa še prepognemo papirnate prste tako, da jih ostane pokonci ravno toliko, kot ima otrok let ;-)
V naslednjem tednu pa predstavim ostale pripomočke in ideje, kako smo praznovali rojstni dan.
Prt si v mislih razdelimo na četrtine. Prepognemo, kjer namišljeni črti ločujeta srednji dve četrtini od zunanjih dveh, tako dobimo podolgovat tekač.
Namig: če ima prt na robu okraske, ga zložimo tako, da so le ti še vidni.
Za okras pa lahko dodamo tudi pisane kamenčke.
Da ne bo preveč besed - takole zgleda prt - tekač z dekoracijo:
Tole je bilo pa malo šaljivo darilo za mojega svaka:
Kaj bi si vi mislili, ko bi tole potegnili iz kuverte? In nihče ne želi ničesar povedati?
Po nekaj trenutkih zadrževanega smeha smo mu pa le razložili, da ga v kleti čaka velika škatla z vsebino, ki se jo sestavi v vrtno gugalnico, Hawaii pa je ime modela ;-)
Ker so okrogli jubileji enostavno nekaj posebnega, smo se odločili, da naši slavljenki podarimo še nekaj posebnega za spomin. Unikatno sliko, na katero smo dobesedno vtisnili nekaj svoje unikatnosti - naše odtise.
To pa smo poklonili v dar mojemu drugemu malemu nečaku.
Vedno rada poskusim narediti kaj novega. Idejo za takšno obliko peresnice sem dobila nekje na internetu (mimogrede - potem se je izkazalo, da izdelamo ravno nekaj takšnega na otroškem tečaju šivanja), vendar sem jo sama naredila malo po svoje - v notranjosti je še podloga ... - tako kot se največkrat lotim stvari - vidim nekaj, kar mi je všeč in pomislim, kako bi znala to narediti in grem ustvarjat, probleme pa rešujem sproti. Tako je prvič, naslednjič imam že premišljen načrt, kako se stvar izvede.
Letos je praznovala okroglo obletnico svojega življenja tudi naša babica, tašča in mama. Vse družine njenih sinov skupaj smo pripravili posebno darilo zanjo ...
Takole sem ga zavila, saj ima rada izlete v naravo in rože ...
V popotni malhi pa se je skrival ...
... nožek, ki vedno pride prav, ter seveda bistveni del našega darila - karta za naš skupni izlet! Zdelo se nam je prav, da ji podarimo nekaj, kar nam vsem veliko pomeni, in za kar smo se morali malo potruditi in prilagoditi drug drugemu - to je naš čas. In to je res največ vredno!
Kaj pa se skriva za gorami, pa v objavi v prihodnjem tednu! ;-)
Tale vrečka je pa nazadnje le priromala do svojega lastnika - letos smo zboleli praktično za vsa družinska srečanja. Smo pa imeli slavljence vedno v mislih, tako je nastala tudi ta vrečka za malega nečaka.
Takole pa smo malo šaljivo presenetili našega brata Jona za svoj rojstni dan. Ker ima ime po svetopisemskem Jonu, ki ga je požrla velika riba, sem iz filca zašila modro ribo z usti, v katera sem lahko vtaknila malo naprstno lutko Jona. Več pa na slikah:
